DAR

Dar-Digitalni arhiv Radovljice

Digitalni arhiv Radovljica je namenjen vsem občanom naše občine, ki jih zanima lokalna zgodovina. V DAR-u na teh straneh objavljamo posamezne mape, ki so šele začetek pravega raziskovanja. Mi smo se potrudili toliko, da smo postavili ogrodja za določene teme. Zaradi nesodelovanja lokalnega muzeja in občinskega časopisa, se je naše delo precej ustavilo.

Najprej smo morali odkupiti manjkajoče gradivo (stare razglednice, zemljevide, prospekte, knjige, zemljevide …) in poskenirati vse slikovno gradivo, ki smo ga našli v knjigah, digitaliziranih časopisi, pri Radovljičanih in okoličanih doma ter tekstih na spletu. Sedaj imamo tako dober arhiv, da lahko poljubno temo napišemo v nekaj urah.

Sami smo morali datirati vse slikovno gradivo, s pomočjo starejših občanov opraviti na desetine prepoznav starih skupinskih razglednic, »preštudirati« že napisane članke, ki govorijo o naši občini. Pri tem smo nehote naredili tudi kakšno napako.

Zato so naši teksti javni in vedno na voljo za dopolnitve, kot tudi popravke. Veseli bomo vsakega vašega popravka, še bolj pa kakšne manjkajoče fotografije (že dolgo časa npr. iščemo fotografijo Hotela Bastl, gostilne Kok, ali portret okrajnega glavarja Josipa Dralke …). Letos ste nas zasuli s slikovnim gradivom, za kar se vam iskreno zahvaljujemo. Prav tako ste nam obljubili nekaj tekstov o zgodovini mesta Radovljica. To nestrpno pričakujemo.

Veseli smo tudi predlogov o ustanovitvi Muzejskega društva Radovljica (ali občina Radovljica). V bistvu smo sami to že naredili in se nam lahko vsi pridružite. Brez registracij in brez članarin. S tem, ko nam pošljete kakšen sken (originalna stara fotografija ostane vam), ste v bistvu že del nas.

Na tej spletni strani so torej mape, ki čakajo, da jih dopolnite. Seveda smo veseli tudi, če jih samo preberete – ali le »preletite«.

Letos je projekt podprla tudi Občina Radovljica, ki nam je obljubila večletno plačevanje gostovanja naše spletne strani. Tudi, če tekstov nič več ne dopolnimo, bodo še nekaj let na voljo za ogled. Že od vsega začetka nas podpira Kopirnica Sodja, in letos smo skupaj pripravili že tretji koledar z motivi krajev iz naše občine. Vsem hvala tudi za moralno podporo in vsem (omenjeni so s podpisom v določenih mapah), ki dejansko tudi pomagate pri projektu.

Digitalni arhiv Radovljica - DAR

 

Radovljica, december 2016

DAR - Digitalni arhiv Radovljica

Kontaktna oseba: Goran Lavrenčak

glavrencak@gmail.com

Kratka zgodovina Radovljice

Najstarejše do sedaj znano območje naselitve na območju današnje Radovljice so iz obdobja srednjega paleolitika (40.000 let pr. n. št.) Številne so tudi arheološke najdbe iz mlajših obdobij. Do prve, strnjene in stalne naselitve je prišlo v halštatskem obdobju železne dobe.



Arheologija in zgodovina domnevata, da se je na našem ozemlji (predvsem v Kropi) pričelo železarstvo v 7. stoletju n. št. v času keltsko-noriškega kraljestva, ki je slovelo po izdelovanju železa izredne kakovosti (Ferrum noricum).



Z osvojitvami desetletje pred Kristusom je bil ta prostor vkjučen v rimski imperij vse do propada antične dobe. Najbogatejša nahajališča so z obmačja Lesc,Vila Rustica v Mošnjah, tik ob rimski cesti, ki je potekala iz radovljiškega Predtrga, Brezij, Begunj, Krope in Ljubnega. Najbolj znano in raziskano je naselje Ajdna na južne pobočju Stola.

Villa Rustica
Vila Rustica v Mošnjah

vir:www.radolca.si


V obdobju selitve ljudstev (6. in 7. stoletje) so kratek čas tukaj bivali germanski Langobardi, ki pa niso pustili vidnejših sledi. Slovani so se začeli naseljevati v 7. stoletju. S staroselci so oblikovali novo ureditev, ki od 9. stoletja dalje po vključitvi v frankovsko cesarstvo dokončno temelji na fevdalni ureditvi in krščanstvu.



Vrhunec fevdalizma je tukaj tesno povezan s plemiško rodbino Ortenburžanov. Radovljica se v virih prvič omenja leta 1169 z imenom Ratmansdorf. Ortenburžani so na radovljiškem posestvu imeli dva gradova: grad Kamen pri Begunjah in Lipniški grad (Waldenberg) pod Jelovico, kjer je bil tudi sedež njihove oblasti. Hkrati z razvojem Radovljice se je razvijalo tudi podeželsko naselje v bližnjem Predtrgu. Ortenburžani so na vseh svojih posestih razvijali železarstvo, tako se tudi v Kropi, Kamni gorici in Kolnici začnejo oblikovati fužinarske komune. Trške pravice je Radovljica dobila okoli leta 1333. Tako se je v 14. in na začetki 15. stoletja dokončno izoblikovala podoba radovljiške posesti, ki se je nato obdržala dolga stoletja. Poljedelstvo in živinoreja sta prevladovali na levem bregu Save, približno na sredini je bilo cerkveno, obrtno in trgovsko središče v Radovljici, na desnem bregu Save pa se je zaradi naravnih danosti razmahnilo železarstvo. V poznem srednjem veku so se dokončno izoblikovala naselja: Radovljica, Kropa, Begunje in Lesce.



t1) Grba Ortenburžanov in Celjanov (foto Sinobad)
t1) Grba Ortenburžanov in Celjanov (foto Sinobad)

Po izumrtju rodbine Ortenburg so njihove posesti leta 1420 dedovali knezi Celjski, ampak že dve stoletji po tem so tudi Celjani ostali brez moških potomcev in radovljiška posest je prešla v roke vladarske družine Habsburžanov. Prenos oblasti ni potekal mirno - oblegana in delno požgana je bila Radovljica. Cesar Frederik III. je leta 1465 v Radovljici združil celotno sodno oblast, slabo desetletje kasneje ji je podelil trgovske privilegije in zaradi nevarnosti turških vpadov dovolil obnovitev obrambnih naprav in gradnjo obzidja. Leta 1500 je bila Radovljica povzdignjena v mesto. Pri razvoju radovljiškega posestva so Habsburžanom pomagali Lambergi, gospodarji gradu Kamne pri Begunjah, katerih vzpon se prične prav v tem času.



Močan potres leta 1511 je poleg ostale škode povzročil zaton Lipniškega gradu, zato se je sedež uprave vse bolj selil v Radovljico. Štiri leta kasneje pa se je zgodil vseslovenski kmečki upor, na čelu katerega sta bila tudi kmet Klander in »krofasti« krojač, oba iz Radovljice. Po vojaškem porazu uporniške vojske je upor zamrl tudi na radovljiškem gospostvu.



Reformacija je zaznamovala drugo polovico stoletja. Podporniki nove vere na radovljiškem so bili predvsem plemiči. Po zmagi proti reformacije, zzmanjšanju turške nevarnosti, je sledilo mirnejše obdobje. Leta 1616 so radovljiško posest odkupili grofje Thurn-Valsassina, ki so jo obdržali več kot 300 let. Obdobje 17. in 18. stoletja je bilo v znamenju rasti podeželja, prevozništva, furmanstva in trgovine. To je bila zlata doba železarstva. Leta 1756 v Radovljici rojen Anton Tomaž Linhart je predstavnik nove dobe razsvetljenstva.



Radovljica s Pustim gradom, 1689 (Slava Vojvodine Kranjske, Valvasor)
Radovljica s Pustim gradom, 1689 (Slava Vojvodine Kranjske, Valvasor)


Po kratkem obdobju Ilirskih provinc (1809-1814), je bila leta 1840 ustanovljena okrajna gosposka s sedežem v Radovljici. Izgradnja gorenjske železnice je šele v drugi polovici 19. stoletja prinesla ponoven gospodarski in kulturni razvoj. Ustanavljale so se čitalnice, društva in zadruge.



V prvi svetovni vojni je na različnih bojiščih padlo več kot 240 mož iz radovljiške občine. Po vojni, v Kraljevini SHS in kraljevini Jugoslaviji se je občina nadalje kulturno in gospodarsko razvijala.



Ljubljanski pešpolk na gradišču, 1919 (dLib)
Ljubljanski pešpolk na gradišču, 1919 (dLib)

V drugi svetovni vojni, ko je leta 1941 kapitulirala Kraljevina Jugoslavija, je bilo v zaporih nacistične policije Gestapa v Begunjah zaprtih več kot 11.500 zapornikov. 849 jih je izgubilo življenje, več kot 1.700 pa jih je bilo poslanih v različna koncentracijska taborišča. V Srbijo in Hrvaško se bile izgnane številne družine.



Po koncu druge svetovne vojne, je bila v Socialistična federativna republika Jugoslavija radovljiška občina ena največjih občin v takratni državi. Razvoj je temeljil predvsem na industrializaciji, razvoju šolstva, zdravstva, kulture in turizma. Leta 1994 je upravna reforma samostojne države Slovenije postavila meje današnje občine.



Vir:Wikipedia

 

 

Pomembni datumi v naši občini (in širši okolici):


623 – Samova plemenska zveza (do 658)


  623 – Samov upor proti Avarom. - Samova plemenska zveza je pogosto označena za državo, vojvoda Samo pa je v frankovskih virih označen za kralja; v resnici pa ni šlo toliko za pravo državo, ampak bolj za plemensko zvezo. Religija – poganstvo. / wikipedia.org


658 - Karantanija (do 828)


  740 - Karantanci, pod knezom Borutom vstopijo v zgodovino. Močno so jih ogrožali Avari in so potrebovali pomoč. Borut se je obrnil po pomoč k Bavarcem in njihovem vojvodi Odilu. Ti so se odzvali in skupaj s Karantanci premagali Avare, a hkrati podvrgli Karantance podložništvu (frankovskih) kraljev. Za karantansko zvestobo so jamčili talci, med njimi Borutov sin Gorazd in nečak Hotimir, ki so bili opeljani na Bavarsko. Tam so bili vzgojeni v krščanski veri. To se je vse moralo zgoditi pred 743, saj so tedaj karantanske čete že bile del bavarske vojske proti Frankom. / vseozgodovini.wordpress.com /


Ta del naše zgodovine je za Karavankami!


---------------------------


neznano - Karniola (do 820)


  ok. 700 - Karniola (latinsko Carniola ali Carneola) je bila zgodnjesrednjeveška slovanska kneževina na področju današnje osrednje Slovenije, južno od Karantanije. Zaradi redkih omemb v virih in pomanjkanja drugih podatkov je zgodovina Karniole polna neznank, nekateri zgodovinarji pa dvomijo, da je bila plemenska kneževina, ampak menijo, da je ime označevalo le pokrajino. Religija – poganstvo, krščanstvo. / wikipedia.org


774 – Franki si podredijo Langobardsko državo in na ta način postanejo neposredni mejaši z Avari. Meja med dvema silama postane razvodje med Savo in Sočo. / vseozgodovini.wordpress.com /


  763 - Tega leta je bila sila dolga in mrzla zima, tako, da je po verjetnih virih celo jadransko morje do 100 mornarskih milj na dolgo, zamrznilo, kar se nij zgodilo pozneje nikoli več, akoravno so na obrežji še v teku tega stoletja hude zime bile. / Slovenski narod, 12. 3. 1873 /


  799 - Dne 24. decembra 799 Karla Velikega venčajo v Rimu za rimsko-nemškega cesarja. / Gorenjec, 19. 12. 1908 /


  800 - Tega leta je zopet bila sila huda zima, da je led po ribnjakih 3 čevlje debel bil. Vsled tega so skoraj vse ribe poginile. / Slovenski narod, 12. 3. 1873 /


  824 - Tega leta se je začel mraz že 19. septembra ter je trajal z vso ostrostjo do srede aprila. / Slovenski narod, 12. 3. 1873 /


828 – Frankovska država (962)


  828 - nova upravna reforma. Bila je ukinjena Furlanska mejna krajina. Povečano ozemlje bavarske Vzhodne prefekture. S reformo 828. se je večina slovenskega prostora v državnoupravnem smislu prvič navezala na sever: prišla je v okvir bavarske vzhodne prefekture, ki je bila del kraljevstva Ludvika Nemškega, iz katerega se je razvila Vzhodnofrankovska država. / vseozgodovini.wordpress.com /


Nadoblast

962 – Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti (do 1806)


 962  - Tega leta je že v novembru palo toliko snega, da ljudje nijso mogli iz hiš. Strehe je polomil, tudi drevje je silno trpelo. Spomladi je bila velika povodenj. / Slovenski narod, 12. 3. 1873 /


973 – Kranjska; del vojvodine Koroške (do 1364)


  973 – Kranjska je bila prvič omenjena leta 973 kot del vojvodine Koroške. / wikipedia.org


  975 – Tega leta je bila zopet dolga in huda zima. Sredi maja je zopet sneg zapal. / Slovenski narod, 12. 3. 1873 /


1002 - Od tega leta naprej je bila Kranjska samostojna mejna grofija s svojimi mejnimi grofi. / wikipedia.org /


1004 - 10. aprila leta 100 je v italijanskem Trentu nemški kralj Henrik II. podaril briksenškemu škofu Albuinu in njegovi škofiji posest Bled na Kranjskem v zahvalo za podporo pri utrditvi nemške oblasti v tem delu severne Italije. Gradu v tej darilni listini ni bilo zaslediti. Najverjetneje pa je na strmi beli skali že stal romanski stolp. / Vir: blejski-grad.si  // Lesce spadajo po omembi med najstarejša naselja na Gorenjskem. Skupaj z Bledom in Bohinjem so prišle 1004 v last briksenških škofov. / Enciklopedija Slovenije, 1987 /


1011 - Leta 1011 je cesar Henrik II. darovnico (briksenškemu škofu Albuinu in njegovi škofiji posest Bled na Kranjskem) razširil na grad in na zemljo v velikosti trideset kraljevih kmetij (ozemlje med obema Savama). Toda že ob naslednji omembi Bleda iz leta 1011, ki prav tako izvira iz darovnice kralja Henrika II., je s tem imenom izrecno mišljen tamkajšnji grad na pečini – castellum Veldes .Ta druga darilna listina iz leta 1011 dokazuje, da je grajska stavba že stala.  / Vir: blejski-grad.si


 


1050-65 - Prve omembe Begunj in Brezij v pisnih virih / Prelepa Gorenjska, GM Kranj 2012 / V virih se piše ime Radilidorf, kar naj bi bila naša Radovljica. / F. Gestrin, RZ 1995 / *Pri prvi omembi Radovljice se navaja več letnic (1050-65 Radilidorf; F. Kos / 1169 S. Adam; F. Kos / 1296 Radmannsdorf; B. Otorepec)   


1061 – Tega leta je bil od 4. januarja do 20. marca silen mraz, tako da je veliko potnikov na cesti zmrznilo. / Slovenski narod, 12. 3. 1873 /


1077 - Dne 11. junija 1077 podari kralj Henrik IV. oglejskemu patrijarhu Sigehardu »kranjsko« in »slovensko« (windische) marko. / Narodni koledar, 1891 /


1102 – Radovljica; lastniki Ortenburžani (do 1418)


1102 - Okrog leta 1102 je koroški mejni grof Ulrik II. iz rodu Weimar-Orlamünde podelil koroškemu grofu Otonu Ortenburškemu posest na južni strani Karavank. Podeljeno ozemlje so Ortenburžani obvladovali iz dveh gradov: z gradu Kamen pri Begunjah in Lipniškega gradu (nemško Waldenberg) pri Radovljici / wikipedia.org /


1154 – Cerkev sv. Andreja v Mošnjah je omenjena v dokumentu Iz leta 1154. / Enciklopedija Slovenije, 1987 /


1169 – Prva omemba Radovljice v pisnih virih; Radovljica se kot Ratmarsdorf prvič omenja v listini 24. marca 1169 / Stane Adam, Stara Radovljica, 2012 /


1173 – Prva omemba Lesc v pisnih virih; Herwigova listina, ki je datirana v leto 1173 se nanaša na stanje cerkvenih razmer na oţjem območju tedanjih Lesc. Gre za nekakšno poročilo o gradnji prve prave zidane lastniške cerkve na lokaciji današnje farne cerkve v Lescah. Ta je tedaj zamenjala neposvečeno leseno Marijino kapelo, »ki je bila na tem mestu ţe od davnine«. V listini je prvič omenjeno ime kraja – Lezeza.  / Vir: Leški zbornik (avtor Janez Meterc) /


1228 - Prva omemba Pustega gradu (Lancovo) / Prelepa Gorenjska, GM Kranj 2012 /


1275 - Dne 27. februarja 1275. izroči Rudolf I. Koroško in Kranjsko vojvodi Filipu. / Narodni koledar, 1891 /


1276 - Dne 25. Novembra 1276 se Dunaj vda in pokloni Rudolfu I. Habsburškemu. / Gorenjec, 21. 11. 1908 /


1282- Dne 27. decembra 1282 Avstrija pripade habsburški rodovinl. / Gorenjec, 4. 12. 1908 /


1296 - Prvič se Lancovo omenja leta 1296 v listini, izdani na Lipniškem gradu (Waldenberg), kjer se omenjata viteza Friderik in Leutold »vom Lanzawe«. / wikipedia.org /


1315 - Janez Dolničar, zgodovinar v Ljubljani (1655-1719), v svojih spisih omenja, da je bila sedanja cerkev v Lescah zgrajena 1315. leta. Bila je nekoliko drugačna kot danes. Zunanje stene ladij so še prvotne, prezbiterij pa ne več. Bila je troladijska, vsaka ladja je imela svoj zaključek.  / Leški zbornik (avtor Štefan Babič /


1326 – Gorica, Slatna in Otok (kot Werd) se prvič omenjajo v listini z datumom 1326, julij 24, ki je najverjetneje bila izdana na Lipniškem gradu. Izstavitelj listine je bil Ulrik Geslecht, ki je hčeri Greti dal pet kmetij. …  / wikipedia.org /


1333 – Radovljica se kot trg omenja prvič l. 1333, na njegov nastanek pa je vplival tudi mdr. tudi razvoj železarstva pod Radovljico. / Enciklopedija Slovenije, 1987 // Op.; 1343 – Radovljica se kot trg prvič omenja v virih (Gestrin, RZ 1995)


1336 – Prva omemba Gorice v pisanih virih; v vasi sta bila včasih dva plemiška dvora. Že leta 1336 se v vasi omenja dvorec, ki ga imata Hugo Toschawer in njegova žena Alhajta. Tega leta je ta dvorec kot zamenjava pripadel Wulfingu iz Podvina. / wikipedia.org /


1338 – Prva omemba Hlebc v pisanih virih; Naselbinsko ime je bilo prvič omenjeno leta 1338, ki se je sprva glasilo Hleb, pri čemer je pomenilo neko vodno stvarnost kot vodni izliv (morda nekdanjega kraka Begunjščice) oziroma vodno globel (nastala ob deževjih). / wikipedia.org / (1330 Cleptz Hlepc ~ Hlebc - Urbarji briksenske škofije).


1348 – Veliki koroški potres. … zlasti pa velik rušilni potres na Koroškem 25. januarja. V Beljaku naj bi terjal kar 5.000 življenj. Potresni sunki so s krajšimi in daljšimi presledki trajali kar 40 dni. Porušenih je bilo mnogo gradov, cerkva, mestnih obzidij in samo mesto Beljak. Ta potres je imel na Koroškem, Kranjskem v Furlaniji in Karniji tako hude posledice, predvsem zato, ker so potresne sile sprožile ogromno maso približno ene milijarde kubičnih metrov zemljin s področja Dobrača, ki so zajezile reko Ziljo in je naplavljena pregrada dosegla višino do 30 metrov …  / M. Kos, 1975 /


1350 – Kraj je bil prvič omenjen l. 1350 / Enciklopedija Slovenije, 1987 /


1351 - Prva omemba Dobrave; 8. 8. 1351 Oberhard (Zgornja Dobrava) / M. Kos, 1975 /


 


1364 – Kranjska; povzdig v Vojvodino Kranjsko (do 1918)


 


1364 – Kranjska postane vojvodina / wikipedia.org /


1368 - Prva omemba Mišač; Meyssach (Mišače) / Milko Kos, 1975 /


1373 - Dne 1. avgusta 1373. pogori velik del Ljubljane. / Narodni koledar, 1891 /


1377 – Fidejkomis; Grof Friderik Ortenburški zapušča po svoji smrti (če bi umrl brez dedičev) vse svoje premoženje in posest bratrancu tridentinskemu škofu Albrehtu Ortenburškemu – po njegovi smrti pa stricema; grofu Hermanu I. Celjskemu, njegovemu sinu Hermanu II. ter njegovemu nečaku grofu Viljemu Celjskemu. Med naštetimi posestvi je tudi grad Waldenberg in trg Radovljica. / Gestrin, RZ 1995 /


1381 - Ortenburški rudarski red je srednjeveški pravni dokument. Leta 1381 ga je izdal ortenburški grof Friderik in je eden najstarejših tovrstnih dokumentov na Slovenskem. / Prelepa Gorenjska, GM Kranj 2012 / Lipniške fužine so uporabljali določbe ortenburškega rudarskega reda (1381) / J. Šmitek – Fužinsko tovorništvo,  po F. Gestrin, SAZU 1972 /


1414 – Prodaja kovačnice v Radovljici. 5. avgusta 1414 Matejle, tržan Radovljice na prostem trgu v Radovljici, s privoljenjem in avtoriteto sodnika, proda za 21 zlatnikov in kupi kovačnico v Mostah. / Gestrin, RZ 1995 /


1418 - Radovljica; lastniki grofje Celjski (do 1456)


1431 - Dne 5. oktobra 1431. dobila je Škofjeloka od škofa Ivana prve mestne svobodščine in pravice. / Narodni koledar, 1891 /


 


1443 - Ulrik Celjski je radovljiškemu trškemu sodniku leta 1443 podelil pravico, da sodi v vseh zadevah, ki se zgode v trgu, v trškem pomirju (Burgfried), kakor je bilo običajno v drugih trgih in mestih na Kranjskem, ne da bi ga pri tem oviral grajski grof (t. j. trški gospod, kar je bil tedaj Celjan) ali oskrbnik zemljiškega gospostva. / F. Gestrin, RZ 1995 /

1447 - Dne 2. maja 1447 zapove cesar Friderik IV. Ljubljancem, da pomagajo mesto vtrditi. / Narodni koledar, 1891 /


1454 - Dne 9. junija 1454 umrje Friderik II., grof celjski. / Narodni koledar, 1891 /


1455 – Zadnji Celjan Ulrik II. je l. 1455 dal svojemu trgu poseben tržni red, ki je verjetno veljal tudi pod Habsburžani. Ta red je tržanom še posebej podelil pravico prodaje soli na drobno, tako na tedenskem sejmu kakor tudi ob drugih dnevih. / F. Gestrin, RZ 1995 /


1456 – Radovljica; lastniki Habsburžani (do 1515)


1457 - V bojih za celjsko dediščino je Radovljica kar trikrat menjala gospodarja. Ker se celjska posadka ni hotela vdati, je 14. junija 1457 močna vojska s cesarjem na čelu z naskokom zavzela le s plotovi zavarovano Radovljico, ki je bila pri napadu močno poškodovana in požgana, saj je bila marsikatera hiše še lesena. Ob odhodu je cesar postavil za poveljnika radovljiške posadke Gašperja Lamberga. Pred Radovljico je prišla velika Vitovčeva vojska, še preden je prišlo do bojev se je Gašper Lamberger s posadko pred celjsko premočjo umaknil, komaj za silo popravljen trg pa je požgal. Močno celjsko posadko v Radovljici je kmalu premagala velika vojska kranjskih deželnih stanov, okrepljenih s četami s Koroškega. Tako je bilo konec Celjanov, konec Vitovca  in konec srednjega veka. / Stane Adam, LL 2006 / Požar v tem letu (povezan z boji). / Enciklopedija Slovenije, 1987 /


1461 – V skladu s svojo cerkveno politiko je cesar Friderik III. 6. decembra 1461 ustanovil ljubljansko škofijo. / F. M. Dolinar, RZ 1995 /  Od ustanovitve ljubljanske škofije  1461 je bil vsakokratni ljubljanski stolni prošt tudi radovljiški župnik (šele l. 1891 je Radovljica dobila samostojnega župnika). / Enciklopedija Slovenije, 1987


1465 - je cesar Friderik radovljiško in pustograjsko sodišče združil v enotno radovljiško deželsko sodišče. / Gestrin, RZ 1995 /


1471 - Dne 4. junija 1471. razgrajajo Turki okolo Ljubljane. / Narodni koledar, 1891 /


1472 - Dne 3. junija 1472 sežgo Turki cerkev sv. Petra v Ljubljani. / Narodni koledar, 1891 /


1473 - Tega leta se je mesto obdalo z obzidjem kot obrambo pred bližajočimi napadi Turkov. / wikipedija.org / Cesar Friderik IV. ukaže, da se mora blago prevažati skozi Radovljico, da ondašnji mitnici mitnina pripade. / Doneski, Parapat 1872 /


1475 – Tega leta 1475 so Radovljico napadli Turki. / wikipedija.org / 1475 - Dne 24. 8. 1475. je bila pri Lembachu bitka kristjanov s Turki. Takrat je palo mnogo kranjskih plemičev. / Narodni koledar, 1891 /


1478 - prva omemba mesta Radovljica v pisnih virih / Prelepa Gorenjska, GM Kranj 2012 /


1480 - Dne 3. marca 1480 sklenil je deželni zbor kranjski v Ljubljani, pobirati takozvani »turški vinar«. / Narodni koledar, 1891 /


1486. Dne 16. Februarja izvolijo Maksimiljana I. za nemškega cesarja. / Gorenjec, 13. 2. 1909 /


1493 - Dne 17. julija 1493 pogori vsa Ljubljana in pogine 19 oseb v ognji. / Narodni koledar, 1891 /


1498 - Prva omemba Kamne Gorice v pisnih virih; prvič je neposredno omenjena na 101. strani temeljnega radovljiškega urbarja iz leta 1498 pod imenom Stainpüchl (hrani ga Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani). / wikipedia.org /


1503 - Prvi kmečki upor je znan iz l. 1503. Bil pa je kmalu In z lahkoto udušen, ker kmetje niso bili organizirani in niso imeli pravega vodstva. Položaj kmetov se ni izboljšal, njihovo žalostno stanje je ostalo nespremenjeno. / Gorenjec, 11. 7. 1908 /


1511 - Potres 26. 3. Znano je, da so se uradniki Deželnih stanov za Kranjsko morali preseliti iz svoje hiše v Ljubljani, ker je bila v potresu tako poškodovana, da ni bila več primerna za bivanje. Poškodovane so bile hiša nemškega viteškega reda (današnje Križanke) in njihova cerkev, vicedomova palača in druge dobro grajene hiše, razpokalo in podrlo se je osem stolpov skupaj z delom mestnega obzidja. Poškodbe so bile v Tolminu (podrla sta se oba gradova), Polhovem Gradcu, Škofji Loki, Smledniku, Kamniku, Tržiču, Postojni, kot tudi v krajih zunaj današnjih slovenskih meja. Zapisi navajajo dve žrtvi, eno v Polhovem Gradcu in eno v Škofji Loki, čeprav je verjetno v ruševinah umrlo več ljudi. /arso.gov.si / Potres prizadene mesto Radovljica. / Enciklopedija Slovenije, 1987 /


1515 - Radovljica; najemniki grofje Dietrichsteini (do 1575)


1515 – Kmečki upori. … Zato so buknili novi upori v letih 1513, 1514 in 1515. Zadnji je bil zelo razširjen in jako opasen. Najprvo so se uprli kmetje v kočevskem okraju proti grozovitemu graščaku Jurju Thurnu in njegovemu oskrbniku Strženu. Kmalu se je razširil upor po vsej Kranjski tja do Železnikov in do Bohinja. Ustanovila se je kmečka zveza, ki je štela okrog 20.000 udov po Kranjskem in po slovenskih delih Koroške in Štajerske. Na Gorenjskem je dobila ustaja verski značaj. Neki kmet, imenoma Klander, si je domišljal, da občuje s svetim duhom; blagoslavljal je upornikom križe in podobe za sveto vojsko. Brez vspeha so bila pogajanja cesarskih poslancev, da bi se napravil mir in red. Sedaj napade Juri Herberstein ustaško vojsko pri Celju, štajerski deželni glavar Žiga Dietrichstein pa ono pri Brežicah. Obe kmečki vojni sta bili poraženi, ubežniki večinoma pobiti, ujetniki obešeni. Kmet Klander in znani »Klofasti Krojač« iz Radovljice sta zbežala z dragimi voditelji na Beneško. Tako se je končala velika kmečka ustaja. Razmere upornikov se niso zboljšale. Mnogi graščaki so že huje stiskati podložnike nego preje in jim naložili občutni »ustaški davek«. / Gorenjec, 11. 7. 1908 /


1522 - Tega leta je bila topla zima, da so februarja vijolice cvetele. / Slovenski narod, 12. 3. 1873 /


1524 - Tega leta je bil 25. maja tak mraz, da so ribnjaki zamrznili; po vodah je plaval led v ploščah. / Slovenski narod, 12. 3. 1873 /  Dne 11. 4. 1524 potrdi cesar Friderik Kranju privilegije o sodišči in mostarini. / Narodni koledar 1891 /


1526 - Habsburška monarhija (do 1804)


1529 - Turki oblegajo Dunaj od 10. do 16. oktobra. / Gorenjec, 10. 10. 1908 /


1533 - Dne 1. oktobra 1533. razglase na Kranjskem s Turki sklenjen mir. / Narodni koledar, 1891 /


1538 - Prva omemba Ljubnega v pisnih virih; prvi znani zapisani podatki o kraju iz leta 1538 omenjajo lončarsko in keramično obrt, ki je bila skozi stoletja posebnost kraja. / wikipedia.org /


1539 – Tega leta je 30. novembra palo sila veliko snega, ki je mnogo ljudij in živali pokopal. 6. Decembra je sneg naenkrat skopnil; nastala je velika povodenj. / Slovenski narod, 12. 3. 1873 /


1543 – Tega leta je znamenito zarad velicega snega in hudega mraza. 24. Septembra je bila velika povodenj. / Slovenski narod, 12. 3. 1873 /


1547 - Prva omemba Krope v pisnih virih. Znano pa je, da so že leta 1547. prosili Kroparji višjo komoro v Gradcu za dva semnja, in sicer enega na nedeljo po sveti Marjeti (13. julija) in drugega na svetega Lenarta dan (6. novembra). To se jim je ugodilo 19. februarja 1547. / L. Podlogar, Iz zgod. kranjskih trgov /


1550 - Prve zanesljive podatke o kroparskem železarstvu pa imamo šele iz sredine 16. stoletja. Leta 1550., 3. januaria, je izdal Ferdinand I. poseben rudarski red za Kropo, Kamno gorico in Lipnico. / L. Podlogar, Vrtec / - Nadvojvoda Ferdinand posebej za Lipniške fužine (dve v Kropi, Kolnici in Kamni Gorici) potrdi rudarski red (ortenburškega iz 1381). / J. Šmitek – Fužinsko tovorništvo,  po F. Gestrin, SAZU 1972 /


1551 – Tega leta je bila zelo mehka ter mokra zima. / Slovenski narod, 12. 3. 1873 /


1561 – Tega leta je bila zelo mehka ter mokra zima; še februarja so bili travniki zeleni ter vijolice cvetele. Marca pa so nastopili mrazovi, ki so veliko škodo napravili. / Slovenski narod, 12. 3. 1873 /


1563 – Tega leta je deževalo od božiča do februarja, skoraj celo zimo. / Slovenski narod, 12. 3. 1873 /


1568 – Prva omemba Ovsiš v pisanih virih; župnijska cerkev sv. Miklavža na Ovsišah je bila prvič omenjena leta 1568. / wikipedia.org /


1569 - Tega leta nij bilo skoraj nič mraza, bile pa so velike povodnje. / Slovenski narod, 12. 3. 1873 /


1581 - Tega leta je palo že 29. novembra veliko snega. V februarji velika povodenj. / Slovenski narod, 12. 3. 1873 /


1582 - 6. oktobra 1582 v katoliških deželah uvedejo Gregorijanski kalendar; datum pomaknejo za 12 dni naprej / Gorenjec, 10. 10. 1908 /


1586 - Radovljica; najemniki grofje Thurn-Valsassina (do 1616)


1587 - Huda zima, ki je trpela celo do konca aprila. / Slovenski narod, 12. 3. 1873 /


1600 - Dne 29. decembra 1600. sežgo na ljubljanskem trgu 8 voz slovenskih protestantskih knjig. / Narodni koledar 1891 /


1601 - Dne 10. januarja 1601. razstrele v Radovljici protestantsko cerkev (verjetno gre za cerkev v Begunjah). / Narodni koledar, 1891 /  Dne 9. januarja 1601. sežgo na ljubljanskem trgu 3 voze slovenskih protestantskih knjig in dne 17. januarja. 1601. sežgo v Kranji protestantske knjige na trgu blizu „prangarja". / Narodni koledar, 1891 /


1615 - Tega leta je bila huda zima, ki ji je sledilo jako vroče poletje. / Slovenski narod, 12. 3. 1873 /


1616 - Radovljica; lastniki grofje Thurn-Valsassina (do 1888)


1617 - Dne 11. julija 1617. prekorači Markvard, vitez nemškega reda in kranjski vojni komisar, s kranjskim viteštvom in 100 kmeti ponoči Sočo in zapodi 800 Benečanov v beg. / Narodni koledar, 1891 /


1621 - Potres na ljubljanskem področju. / B. Rus, Potresi v Sloveniji, 2012 /


1622 - Potres na ljubljanskem področju. / B. Rus, Potresi v Sloveniji, 2012 /


1625 - Potres na ljubljanskem področju. / B. Rus, Potresi v Sloveniji, 2012 /


1640 - Potres na ljubljanskem področju. / B. Rus, Potresi v Sloveniji, 2012 /


1641 – Potres na ljubljanskem področju. / B. Rus, Potresi v Sloveniji, 2012 /


1652 - Zelo huda zima; silni mraz je trajal tje do sušca. Sledijo je potem jako vroče poletje. / Slovenski narod, 12. 3. 1873 /


1654 - Sv. Florijana dan so imeli meščani Radovljice vsako leto procesijo na Studenčice, župnija Breznica. Obljubili so jo zaradi ognja, ki je 14. januarija 1654 vpepelil 11 hiš. / Lavtižar, 1897 / Mesto Radovljica prizadene požar l. 1654 / Enciklopedija Slovenije, 1987 /


1663 – Tega leta je bila huda zima do 21. marca, veliko ljudi je zmrznilo. / Slovenski narod, 12. 3. 1873 /


1668 - Dne 10. avgusta 1668. je uničil grozen požar nad polovico Kranja. / Narodni koledar, 1891 /


1670 - Potres na ljubljanskem področju. / B. Rus, Potresi v Sloveniji, 2012 /


1684 - Potres na ljubljanskem področju. / B. Rus, Potresi v Sloveniji, 2012 /


1686 - Dne 1. septembra 1686. postilo se je mesto Ljubljana ob kruhu in vodi, da bi tako izprosilo naši vojski, stoječi pred Pešto, zmago nad Turki. . / Narodni koledar, 1891 /


1689 - Potres na ljubljanskem področju. / B. Rus, Potresi v Sloveniji, 2012 /


1690 - Potres. Hud potres je poškodoval zvonik in cerkev v Ljubnem. / Lavtižar, 1897 / Tega leta je tudi Bled doživel hud potres, prizadet je bil blejski grad, njegove prebivalce so morali preseliti, odstraniti porušeno gospodarsko poslopje ter obnoviti kapelo in knežje sobane. / B. Rus, Potresi v Sloveniji, 2012 /


1691 - Potres na ljubljanskem področju. / B. Rus, Potresi v Sloveniji, 2012 /


1693 - Cesar Leopold I. je z diplomo 15. oktobra 1693 povzdignil v žlahtni stan Janeza Kappus plem. Pichlstain v Kamni Gorici / Lavtižar, 1897 /


1698 - Potres na ljubljanskem področju. / B. Rus, Potresi v Sloveniji, 2012 /


1699 - Potres na ljubljanskem področju. / B. Rus, Potresi v Sloveniji, 2012 /


1703 - Potres na ljubljanskem področju. / B. Rus, Potresi v Sloveniji, 2012 /


1709 - Posebno mrzla zima. / Slovenski narod, 12. 3. 1873 /


1711 - dovolj dobro leto. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /


1720 - prav rodovitno leto. Vina je bilo toliko, da so ga točili po 8, 7 in še celo po 6 soldov; lanu ni bilo skoro nič, tako da je ena vreča tistega veljala toliko kakor polovnik zmesnega žita. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /


1721 - dovolj dobro leto. V Motniku je pogorelo 12 hiš. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /



1722 - rodovitno leto, dovolj žita in vina. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /


1723 - sadja tako obilno leto, da nihče toliko ni pomnil. To leto je bilo mnogo požarov. Dva dni po sr. Lovrencu je pogorel ves Celovec (Klagenfurt), samo cerkev Uršulinaric ne, veliko nedeljo pa je gorela Huda na Ogrskem. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /


1724 - so postavili mostove čez Savo pri Črnučah, čez Bistrico pri Dobu in most nad Naklim. Predkresni dan je toča strašno pobila tuhinjsko dolino: Snovik, Rupreče, Loko in polovico Srednje vasi. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /


1725 - rodovitno in dobro leto do začetka avgusta. Ta in naslednji mesec je bilo veliko vremen; toča je strašno pobijala po vsem Kranjskem; ajdo je vzela slana. Ponoči dne 7. aprila je v Ljubljani pogorelo predmestje (okoli 60 hiš). To leto je bilo sveto leto v Rimu, in sicer samo za mrtve, ker so bili vsi odpustki za žive ustavljeni. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /



1726 - je zaradi hude zime, ki je trajala skoro do sv. Jurija, večinoma pozeblo žito, prosa in ajde je bilo potem toliko, da si je o sv. Martinu lahko kupil mernik za 6 reparjev (21 krajcarjev). Tudi dobrega vina je bilo obilo, trgali so ga nekaj že v avgustu, nekaj pa v septembru. Po krčmah so ga točili po H soldov (štiriinpol krajcarja). Po tej ceni so ga točili tudi v letu 1721, a še veliko bolje je bilo leta 1726. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /


1727 -  V letu 1727 zopet misijon po Kranjskem. Vodili so ga trije jezuitje. Na Homu so bile duhovne vaje osem dni; bilo je mnogo mnogo ljudstva, tako da so jih izpovedali in obhajali 11.000. Potem je bilo po Gorenjskem delovanje: v Kranju, Lescah, Loki, Železnikih, na Igu, na Vrhniki in 27. oktobra v Idriji. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /


1728 - je bila mehka zima, malo snega, malo trave, velika suša. Leto je bilo prav zgodaj, tako da so po nekaterih krajih želi ječmen že pred sv. Primožem. Nekateri so sejali ajdo celo na Ovsiše. Dne 25. avgusta je prišel cesar Karol VI. čez Celovec v Ljubljano. Dne 30. avgusta se je odtod podal v Trst; do Vrhnike se je peljal z ladijo, ki je bila zanj nalašč zgrajena in je veljala 10.000 gld. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /


1729 - meseca marca so obhajali očetje Frančiškani posvečenjo sv. Marjete Kortonske. Bila je dobra letina. Jeseni se je pšenica kupovala po 40 kr. Bokal vina na debelo je veljal 5 ali 6 soldov. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /


1732 - zidali novo farno cerkev v Kamniku, tudi so znova zidali cerkev in samostan v Velesovem. To leto je bila nevarna živinska bolezen. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /


1734 - se je pričelo zidanje nove cerkve v Šmartnem, namreč 20. marca, t. j. v ponedeljek po tretji nedeljo v postu. (Velika noč je bila to leto na sv. Marka dan.) Vsak dan do binkošli jih je delalo po osem, potem pa do sv. Matevža po 12 vsak dan. Cerkev je plačala to leto rokodelcem 1077 rajnš. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /


1735 - 14. marca so to cerkev zidali dalje. Lahkovec (lahek kamen trn Tufstein), katerega je bilo mnogo treba za »kupo«. so dovažali od več krajev, nekaj voz še celo iz. Špitaliča. Vse delo je veljalo 12.000 rajni ali po našem 1020 goldinarjev. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /


1736 - je bila vojska med našim cesarjem in Turkom, a nesrečna za nas, ker je cesar izgubil velik del Srbije. Turki so premagali Beligrad in ga razdajali, da ni bilo trdnjave. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /


1739 - je bila vojska nesrečno končana in Beligrad prepuščen Turkom. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /


1740 - 20. oktobra 1740 umre cesar Karel VI., z njim izmre habsburški moški rod, na njegovo mosto stopi habsburško lotarinska dinastija, cesarica Marija Terezija zasede prestol – vladanje avstrijskih dežel. / Gorenjec, 10. 10. 1740 /  1740 - nerodovitno leto, toča, lakota, draginja.. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) / 1740 – posebno mrzla zima / Gorenjec, 27. 2. 1909 /


1741 - hudo leto, draginja ne neha, hude vojske so se vnele in trpele več let na vse strani: z Rusi, Francozi, Angleži, Španci i. t. d. Mir so sklepali šele leta 1748. Ta leta (od 1741 do 1748) so bila razen Šibe vojske sama bolj revna leta, razen leta 1747, ki je bilo neizrečeno rodovitno brez toče in brez slane. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /


1747 -  Cesarica Marija Terezija dne 4. Decembra 1747 proglasi »nemščino« kot obligaten predmet v šolah. / Gorenjec, 28. 11. 1908 /


1749 - dne 23. marca je v Komendi treščilo v zvonik in ga razdjalo. Strela je ubila troje oseb. Dne 20. avgusta je pogorel Kranj, vse cerkve in mesto, le nekaj hiš pri mestu čez Savo je ostalo. Kakih 26 ljudi je bilo žrtva strašnega požara. Bežali so namreč v kleti, kjer so bili zadušeni od soparja. Čudno je le, ker neka podoba Matere božje ni zgorela, in rožni venec v njeni roki je ostal nepoškodovan, dasiravno je zgorela njena shramba, vsi zvoniki in tudi zvonikova streha, čeprav je bila bakrena. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /


1750 - je sv. oče papež Benedikt XIV. postavil apostolskega namestnika za kraje, ki so bili avstrijski, zaradi prevelike oddalje od škofije v Akvileji, kamor so spadali. Te fare niso bile le po sedanjem Gorenjskem, ampak tudi po Štajarskem. Za to mesto je bil priporočen korar Karol grof Atems, goreč za božjo čast in mož lepega življenja. Da bi te kraje lažje vladal in oskrboval, je bil posvečen v škofa in prejel vso oblast v svoji škofiji. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /


1751 - je bilo sveto leto skozi 6 mesecev proglašeno od papeža Benedikta XIV. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /


1752 - je goriški nadškof obiskal mnogo župnij po Gorenjskem, kar la stran je bila tedaj pod Gorico. V Kamniku je bil dne 16., 10., in 17. septembra. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /


1753 – V Radovljici so pokopali v cerkveni rakvi Pavla Žigo grofa Thurna s spremstvom 26 duhovnikov. / Lavtižar, 1897 /


1754 - dne 19. januarja je goriški nadškof razposlal pismo zaradi popolnih odpustkov skozi tri pustne dni, v katerih se zgodi toliko hudega, napačnega, pregrešnega in nesramnega, da bi se namreč po volji sv. očeta Benedikta XIV. po mestih izpostavilo sveto rešnje telo v hvalo, češčenje in prošnjo za odvrnjenje takih nespodobnosti in da bi se te dni vsak dan enkrat pridigovalo o teh rečeh, katere morejo verne pripraviti k boljšim mislim. — Dne 8. julija je goriški nadškof oznanil duhovni zbor, za to leto v Škoiji Loki. Tukaj je bil tudi prihodnje leto 1755 napovedan tak zbor od Sigm. grofa Pettacija, ljubljanskega prosta in dijakona goriške nadškofije. Dne 13. julija je ljubljanski škof posvetil cerkev Matere božje na Brdu, drugi dan je birmoval v Krašnji; dne 17. julija je posvetil cerkev sv. Lenarta na Pišajnovicu, 18. julija cerkev sv. Ožbolta, 19. julija cerkev sv. Petra v Blagovici, 20. julija pa cerkev Matere božje na Češnjicah. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /


1756 - je dala kranjska dežela vojake. 62 zemljišč je dalo enega vojaka. - 9. junija tega leta je bila strašna huda ura; po nekaterih krajih je vse pobila toča. - dne 21. rožnika je bilo zopet hudo vreme. Zvonili so od ene do sedmih zvečer brez prenehanja, ker je vedno grmelo, poslednjič je počil veliki zvon. Ta zvon je bil star, letnico je imel menda 1359. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) / - L. 1756 je bil rojen 11, decembra v Radolici Kranjski zgodovinar Anton Linhart / Lavtižar, 1897 /


1757 - silno revno in nerodovitno leto. Skozi dva meseca, maja in junija, je deževalo. Od sv. Marjete do sv. Lovrenca pa ni bilo kar nič dežja, torej grozovita suša. Na sv. Mihaela dan jo že vzela slana ajdo. Po zimi je bilo silno veliko snega, ki je ležal še do polovice aprila. Zato je ozimina na pol pozebla. To leto je bila huda vojska z Rusom. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) / Nabiralec teh letnikov je tedaj umrl.


1758 - je ob binkoštih goriški nadškof obiskal Ihan, Moravče in Vače, potem je šel na Dolenjsko. To leto je bil tudi v Loki duhovni zbor (sinodus). Predsednik mu je bil Karol grof Pettaci, veliki dijakon. Tako tudi leta 1754. To leto je bilo o vrženih več zapovedanih praznikov. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /


1761 - 4. aprila 1761 pogorela grajščinska pristava pred mestom Radovljica (villa Thurniana in Anteoppido). Zgorelo sedem oseb. / Lavtižar, 1897 / Mesto Radovljica prizadene požar l. 1761 / Enciklopedija Slovenije, 1987 /


1774 - Leta 1774 je država izdala splošno šolsko uredbo o uvedbi pouka za otroke od šestega do dvanajstega leta. Njen prvi namen je bil, da bi se že otroci seznanjali z nemškim jezikom zaradi vojaške službe, kjer je bil poveljniški jezik nemški. Hkrati so s tem omogočili tudi boljši stik med oblastjo in prebivalstvom. Izobražen kmet je uspešneje gospodaril in zato plačeval več davkov. / Prelepa Gorenjska, GM Kranj 2012 /


1775 - V virih izpričana šola v Radovljici (ki je bila v mestu že od sr. 18. stol.) / Enciklopedija Slovenije, 1987


1776 - posebno mrzla zima / Gorenjec, 27. 2. 1909 /


1780 - je umrla cesarica Marija Terezija. Njen naslednik Jožef II. je dal veliko katoliški cerkvi zopernih zapovedi, katere je sedanji presvitli cesar Franc Jožef v svoji pogodbi s sv. očetom Pijem IX. popravil. Jožef II. je umrl leta 1790. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /


1781 – Tega leta je zadela Kalabrežane skor enaka osoda; bolj rahli potresi se pa nahajajo od leta do leta, zdaj tu, zdaj tam, po raznih deželah; pri nas v Ljubljani, kar se jih vem opomniti, je bil najhuji 21. dan grudna proti deseti uri zvečer, in sicer tak, da se hujega nihče ne spomni, ljudi je bil presneto prestrašil, tem bolj pa ker se je streslo, zabobnelo in po sobah zarožljalo ob enem. Potres je prišel od juga proti severozahodu in je terpel več sekund. Zjutraj druzega dne še le se je vidilo, kakošne razgraje je po mestu napravil: poderl in razrušil je kakošnih 50 do 80 dimnikov, cegla podrobil in s hiš pometal, da so bile ulice ž njim nastlane, da je bilo kaj, hišno zidovje je dobilo manje ali veče reže, z eno besedo, škode je dovelj v mestu in po deželi prizadjal. / F. Kosmač, Mohorjev koledar 1864 /


1783 - Poštne postaje na progi v Beljak so po vzpostavitvi povezave po letu 1783 odprli v Otoku pri Podvinu, na Savi pri Jesenicah in v Razingerjevi hiši v Podkorenu / Igor Pirc, Vigenjc / Pošta je na Zgornjem Otoku delovala do 20. septembra 1867. / Klein, pos. Bojan Kranjc /


1784 - Dne 6. decembra 1784. bil je v Ljubljani močen potres. / Narodni koledar, 1891 /


1787 - je prišlo mesto Radovljica pod upravo radovljiške graščine in s tem izgubilo samoupravne pravice. .) / Enciklopedija Slovenije, 1987


1789 – Dne 27. Decembra v ljubljanskem deželnem gledališču predstavljajo prvo slovensko igro, namreč Linhartovo »Županova Micika«. / Gorenjec, 24. 12. 1908 /  1789 - so se Francozi spuntali. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /


1790 - je bil Jožefov brat Leopold II. cesar le tri leta. Kakor velika voda prestopi bregove, tako tudi punt na Francoskem zoper kralja in vero. Odtod toliko hudih vojska. 1780 - je umrla cesarica Marija Terezija. Njen naslednik Jožef II. je dal veliko katoliški cerkvi zopernih zapovedi, katere je sedanji presvitli cesar Franc Jožef v svoji pogodbi s sv. očetom Pijem IX. popravil. Jožef II. je umrl leta 1790. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /


1779 - Velika povodenj, ki je bila pred božičem l. 1779. na Globokem, v Otočah in Podnartom je odnesla Sava mostove, v Kamni Gorici je bilo zasutih nekaj hiš in kovačnic. Njegov kapelan Luka Wirtitsch je šel pred svetim dnevom čez Radoliški most na Dobravo, kjer je ostal deset dni, da so hodili ljudje lam k službi božji. . / Lavtižar, 1897 /


1788 - Posebno mrzla zima. / Slovenski narod, 12. 3. 1873 /


1792 - 25. marca Avstrija in Pruska skleneta prvo koalicijo proti Franciji. / Gorenjec, 30. 3. 1907 /


1793 – Tega leta je bila mehka zima. / Slovenski narod, 12. 3. 1873 /


1795 - Posebno mrzla zima. / Slovenski narod, 12. 3. 1873 /


1797 - prva vojska s Francozi l. 1797. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) / Dne 7. maja 1797. izroči general Bernadotte vlado kranjske dežele avstrijskemu generalu Meerveldtu in 8. maja odrinejo zadnji Francozi iz Ljubljane. / Narodni koledar, 1891 /


1799 - Nadvojvoda Karel 25. marca 1799 premaga v drugi koalicijski vojski pri Stockach-u Francoze, katerim je poveljeval Jourdan. / Gorenjec, 30. 3. 1907 /  Posebno mrzla zima. / Slovenski narod, 12. 3. 1873 /


1802 - Posebno huda zima. / Slovenski narod, 12. 3. 1873 /


1804 – Avstrijsko cesarstvo (do 1809)


1804 – posebno mrzla zima / Gorenjec, 27. 2. 1909 /


1805  - druga vojska s Francozom - nesrečna. Francozi so vzeli našim vso deželo do Gorice. Na Veliki Šmaren zjutraj ob 1. uri je bil strašno velik naliv; Šmartno je bilo kot otok na morju. Pri Novi Štifti je tisto noč na svislih pri vodi mirno spalo okolu 40 romarjev; voda pridere, izpodkoplje svisli in večji del romarjev iz Krašnje je utonilo — blizu 40 ljudi. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) // 11, avgusta 1805 je cesar Franc I. uzakonil obvezno osnovno šolanje po vsej avstrijski monarhiji. / MMC teletekst RTV SLO


1809 – Ilirske province (do 1813)


1809 - tretja vojska; zopet nesrečna. Napoleon je vzel vso kranjsko deželo, nekaj Hrvaške do Save, polovico Korotana in Solnograško. Ljubljanski grad je bil Francozom izdan. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /  Dne 7. 7. 1809. naloži Napoleon I. Kranjski 15,260.000 frankov Kontribucije, dne 12. 11. 1809. odstranijo Francozje v Ljubljani z vseh javnih in privatnih poslopij avstrijskega orla. / Narodni koledar, 1891 /


1810 - se je koncem leta videl severni svit (Nordlicht). Francoska vlada je vse vpeljala po svojem. Šole so bile po uku, po letih in mesecih okrajšane. Namesto 8 latinskih so bile le štiri (dobro za nekatere takrat). Tudi deseta šola je trpela le tri leta. - 3. marca je nehal papirnati denar, in nastopilo je srebro. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /


1811 - je v Kranju pogorelo mnogo hiš. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /


1813 - Dne 8. septembra 1813. potolče avstrijski general Folseis francoskega generala Belottija. Dne 29. septembra 1813. zasedejo avstrijski polki Ljubljano. / Narodni koledar, 1891 /


 


1813 – Avstrijsko cesarstvo (do 1867)


1814 - je bil spomladi dolg mraz; 14. septembra je slana vzela vso ajdo, to je bil začetek hudih let. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /  1814 – posebno mrzla zima / Gorenjec, 27. 2. 1909 /


 


1815 - mrzlo in deževno. Letina slaba; drugo nerodovitno leto. Na Dunaju zbrani vladarji so poravnali evropske stvari. 15. marca je Napoleon ušel z Elbe in prišel v Pariz, bil je nato še sto dni cesar, potem pa je od vseh premagan zbežal na morje — od Angležev vjet, na otok sv. Helena peljan in tam dobro obvarovan. — Dne 6. aprila je bilo vse zeleno, dnevi zelo gorki, letina pa se je slabo obnesla. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /


1816 - deževno in mrzlo leto z viharji in plohami; seno ni bilo suho, mnogo se ga je spridilo; vino revno. Draginja, lakota, tretje hudo leto. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /


1817 - To leto je bilo v tem stoletju najbolj žalostno za našo deželo. Že poprej slabe letine in sedaj je vojska mnogo vzela in ljudem je primanjkovalo vsega. Celo trava ni rastla kakor po navadi, kajti šele o sv. Florijanu se je prikazalo semterja nekaj zelenja, zato je nastala koncem maja huda lakota po vseh slovenskih deželah. Mernik pšenice je stal 6-7 gld., druga žita so bila ravno tako draga. Ljudje so od lakote kar umirali. Revežem se je posebno slabo godilo, kuhali so jim takozvano »Rumfortovo župo«, mleli so stebla od koruze, vživali so tudi kuhane koprive, jesti so morali celo sirovo travo. Zato so zlasti po Dolenjskem zelo mrli. Pripetilo se je, da so našli kakega človeka v travi ležečega, mrtvega s travo v ustih. O kresu je bilo še zmiraj hudo, vendar je dajalo žito mnogo upanja. Hiteli so z žetvijo tako hitro, da so komaj dozoreli ozimni ječmen zjutraj poželi, omlatili, ga v peči posušili, v stopah zmleli in ga še tisti večer kot ješprenj postavili na mizo. Po sv. Petru so začele padati žitne cene; leto je bilo potem dobro. A nekatere kraje je zadela druga nesreča. Tisti dan po sv. Urhu, 5. julija je bil velikanski vihar v kamniškem in brdskem okraju, ki je na hišah in drevju naredil veliko škodo. Toča je padala debela kot kurja jajca, ptiči so ležali pobiti od toče po gozdih, ljudje so komaj ostali živi, kar jih je bilo na prostem. Tri dni po Vel. Šmarnu je hudo pobila toča po Dolenjskem in Štajarskem. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /


1817 – Število hiš v Deželi – radovljiški ravnini (naša občina); Radovljica 95, Predtrg 41, Mošnje 36, Globoko 3, Gorica, 19, Vrbnje 15, Zgornji Otok 16, Spodnji Otok 22, Dvorska vas 31, Begunje 92, Poljče 26, Zgoša 35, Nova vas 13, Hlebce 20, Zapuže 11, Hraše 22, Lesce 25, Studenčice 16. / Sinobad, Dežela 1999 /


1818 - rodovitno in gorko leto. Začeli so dežele meriti. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /


1819 - rodovitno in gorko leto. V jeseni je cvetelo drevje. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /


1820 - še dosti dobro leto; samo 21. maja je nastala huda slana, ki je napravila mnogo škode po deželi. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /  1820 - posebno mrzla zima / Gorenjec, 27. 2. 1909 /


1821 - Letos je bil tudi kongres v Ljubljani. Zima je bila nenavadno mila; sneg ni bil večji kakor močna slana. - To leto niso uspele limone v južni Italiji. Ker je bil pa shod vladarjev, ki so imeli mnogo spremstva, so potrebovali v kavarnah kakor v zasebnih hišah v Ljubljani veliko limon. Gosposka v Radovljici je poslala radi tega več zabojev limon iz rastlinjaka v Ljubljano. Dobila je zanje čez 500 fl. / Dom in svet, 1912 (št. 11; avtor Ivan Ovin) / 1821 - jesen deževna, vino slabo - kislo. Zima je bila pozna, a jako prijetna, skoro brez snega. Božični dan je bilo tako gorko, da so otroci na kmetih šli bosi v cerkev. Popoldne tistega dne se je vlila ploha. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /


1822 - zima brez snega, spomladi vse lepo cvetelo, poletje prineslo obilo sadu. Prav dobra letina. Močvirje nad Ljubljano so začeli sušiti in so napravili vodotoč za gradom. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /


1823 - Posebno huda zima. / Slovenski narod, 12. 3. 1873 /


1825 - 16. maja je zapadel sneg. Meseca junija je bilo deževno vreme. O sv. Jakobu je zopet zapadel sneg po planinah, po ravninah je bilo zelo mrzlo vsled tega. Letina je bila zelo dobra. Na trgu v Kranju se je dobila pšenica mernik po 2 gld., rž pa po 60 kr. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /


1826 - dne 17. maja je padla velika slana, ki je napravila mnogo škode po vrtih in po poljih. O sv. Leopoldu (v jeseni) je bile po deželi več povodenj. Voda je stala po kleteh in tudi po hlevih, ljudje so bredli in prosili Boga pomoči, da bi se obrnilo na bolje. To leto je sneg zapadel še o binkoštih, tudi na jesen je kmalu pobelil zemljo, a vselej brez škode. Letina je bila dobra. Stari ljudje so pripovedovali, da je bilo tako tudi leta 1795. Sneg je takrat zapadel še o binkoštih, ležal cele tri dni, pa vendar ni napravil nobene škode. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /


1827 - dne 25. januarja je ležalo na Kranjskem toliko snega, da se je človek skoro v njem skril. Enako sneženi leti sta bili tudi 1845 in 1895. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /


1830 – Število hiš v Deželi – radovljiški ravnini (naša občina); Radovljica 95, Predtrg 41, Mošnje 36, Globoko 3, Gorica, 19, Vrbnje 15, Zgornji Otok 16, Spodnji Otok 22, Dvorska vas 31, Begunje 92, Poljče 27, Zgoša 35, Nova vas 13, Hlebce 21, Zapuže 11, Hraše 23, Lesce 25, Studenčice 16. / Sinobad, Dežela 1999 / 1830 - je bil o svečnici tak mraz, da so zamrznila mlinska kolesa. Ljudje marsikje niso mogli peči kruha. Tla so bila ledena, in težko je bilo priti iz enega v drug kraj. Na kmetih so se vsled tega prav pridno vrtili kolovrati in popredli mnogo prediva, lepe preje, za vreče in domačo robo. Bila je to najboljša obleka, katero dandanes le redko vidimo. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /


1831 - o sv. Juriju je bilo žito v klasju, na sv. Izidorja dan je na Gorenjskem zapadel sneg, drugi dan pa je bila slana, ki je napravila zelo veliko škodo. Letina je bila vsled tega slaba. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /


1832 - je dne 11. in 12. maja snežilo po Gorenjskem; toča je pobila večkrat; bila je tudi huda suša. Kar je po suši in toči ostalo, vzela je slana o sv. Matevžu (dne 23. septembra). / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /


 


1833 - je padel dne 23. julija na planinah sneg; zato je bilo po planjavah tako mrzlo, da so ljudje o sv. Jakobu hodili po polju napravljeni v zimskih oblekah. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /


1834 je na sv. Florjana dan drevje sploh cvetelo; trta je kazala dobro, bila je prav dobra letina in izvrstno vino, katero se je moglo primerjati le onemu iz leta 1811. Meseca septembra je bila huda suša; kmetje so težko orali in sejali ozimno žito, rž in pšenico. Mnogo so si napravili in zvozili domov za zimo drv, katere so vozili iz daljnjih hribovskih gozdov pod gorami, kakor Kozja glava i. t. d. Dandanes pač dobe nekateri posestniki, ki bi ne šli niti zastonj, sami zase sekat v hribovske gozde, kjer so grda pota in je nevarnost za ljudi in za živino. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /


1835 - Pogorelo je skoraj celo mesto Radovljica dne 21. aprila 1835. Ko je zgorela stolpova in cerkvena streha pride ogenj skozi majhno luknjo v stropu tudi v cerkev. / Lavtižar, 1897 / // 1835 je bila zima brez snega. Šele 22. marca je padlo eno ped snega. Poleti je bila strašna suša; zato so kmetje pridelali malo sena. Iz oddaljenih gozdov so ljudje vozili domov steljo in drva. Voziček stelje je veljalo trideset krajcarjev, drv pa 50 krajcarjev. Lahko so torej dobro kuhali in kurili za prašičjo rejo. Vkljub vsemu temu so se prašiči v jeseni poceni kupovali od kmetovalcev, tako, da je vsaka družina lahko zaklala dobro rejenega prašička za oskrbo celega leta. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /


1836 - so bile dne 14. januarja velike povodnji vsled topljenja snega. Na Kranjskem je bila to leto tudi kolera, ki je pomorila več tisoč ljudi. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /


1837 - Popisana nevihta je tu radi tega zanimiva, ker se je razširjala tudi čez Gorenjsko. Noč je bila grozna, ker se je tako hitro drug za drugim bliskalo, da je bilo nebo vedno v svetlem ognju. Padala je tako silna toča, da je razbila vse šipe na graščinskem cvetličnjaku v Radovljici. Toča je dosegla tudi kranjsko okolico, kjer je napravila posebno veliko škode na ravno dozorelem prosu in ajdovi setvi. / Dom in svet, 1912 (št. 11; avtor Ivan Ovin) / 1837 – Tega leta je bila mrzla pomlad, zatorej je žito zelo slabo uspevalo; trave so bile slabe. Koncem junija še ni dozorelo nobeno žito. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /


1838 – žito je zelo dobro uspevalo. Do sv. Petra je bilo že polovico rži v kozolcih. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) / 1838 - Posebno huda zima. / Slovenski narod, 12. 3. 1873 /


1839 - je padla huda slana, ki pa ni napravila posebne škode. Bilo je dosti sadja, jabolk, hrušk, češpelj in sliv, tako da se je dobil mernik tistih za pet grošev. Posebno dobra letina je bila za oves in pšenico, lan se je tudi dobro obnesel, da je bilo predivo lino, lepo in prazno, tako, da so se terice prav hvalile, da so dosti zaslužile. Po zimi so predle pri kmetskih hišah po štiri ženske prejo, namreč gospodinja pražnje predivo, tri dekle hladnik za srajce, rjuhe, hlače i. t. d. in za vreče, ki se je posebno dobro prodal v Škofjo Loko; tamkaj so potem izdelovali fine, lepe, močne in trde vreče, katere so potem dalje spečavali. V hiši na kmetih je bilo po pet kolovratov, pa so predli do polnoči. Kje je pa dandanes kaj kolovratov? Vsi leže pod strehami, ako še niso zgoreli. Naj bi se vendar začelo bolj gledati na lanorejo. Obleka, olje, preše se neobhodno potrebujejo. Celo pregovor pravi: Ta velja, ki lanene hlače ima, in deklina ta velja, ki rokavce sama napresti zna. Dalje se dobi sukanec in dreta iz lanu. Zatorej, kmetje-bralci »Gorenjca«, sejte lan, ako vam le mogoče. / Prigodbe nekdanjih časov (opisuje Matija Bobnar) /


1840 – Proces zunanje obnove (po požaru l. 1835) se je ujemal z naraščanjem upravnega pomena mesta Radovljica, ki je 1840. Leta postalo sedež okrajne gosposke. Začetek poslovanje njenih uradnikov pomeni tudi »konec stoletnega hiranja«. / S. Granda, RZ 1995 /


1844 – Tega leta so bili za preganjanje rokovnjačev kot pomožne policijske enote ustanovljeni deželni stražniki. Do leta 1848 so svoje delo že opravili in so (v Radovljici) samo še posedali okoli uradov in se ponujali za razne usluge. / S. Granda, RZ 1995 /


1845 - V Radolci na Gorenskim bodo od perviga prihodnjiga Svečana cesarsko malo pošta dobili, ki bo petkrat v tednu, to je vsak pondeljek, torek in vsako saboto ob petih popoldne,  - vsak četertek in vsako nedeljo pa ob petih zjutraj na pošto na Otok šla, po kteri se bodo zamogle pisma in druge reči, ktere se navadno na pošto dajajo. Iz Radolce tje pošiljati in od ondod v Radolco dobivati. Po ti novi mali pošti bo 79 krajem na Gorenskim pošilanje in prijetva pisem prav zlo polahkano, kterim je dozdaj pošta na Otoku preveč od rok bila. / Kmetijske in rokodelske novice, 29. 1. 1845 / 1845 - Tudi v Kamnigorici blizo Radolce je bila letas nova šola napravljena. Očitno hvalo v nemških Ljubljanskih Novicah so zategavoljo že od viši gosposke prejeli ondašni častitljivi g. fajmošter Jernej Uršič, in prednik soseske g. Franc Pesjak s še tremi drugimi domoljubi, ki so se več za občinsko zboljšanje, kakor za svoj lastni prid poganjali, ker nimajo sami otrok, de bi jih v šolo pošiljali, namreč Jože Zupančič, ključavničar in dve vdovi kovaški, Barba Šiler in Marija Šolar. Že pred več letmi je soseska tamkej si šolo vošila napraviti; pa ni bilo lahko mogoče tega izpeljati, tak dolgo de so zdaj dobre želje dopolnjene. / Kmetijske in rokodelske novice, 10. 12. 1845 /


1848 – Radovljiška čitalnica. Delovala je bolj v smislu kazine, njen osnovni namen je bil, da bi s pomočjo denarnih prispevkov članov (40 kr.) plačevali naročene časopise / S. Granda, RZ 1995 / 1848 – Narodna straža. V skladu s cesarjevim proglasom (konec Meternichovega absolutizma) sredi marca 1848 so avstrijski meščani začeli mrzlično ustanavljati narodne straže … Radovljičani niso bili met tistimi našimi meščani, ki bi planili po tej pridobitvi marčne revolucije. Za dušitev eventuelnih nemirov so že imeli deželne stražnike …  Kljub temu so 28. maja 1848 narodno stražo le ustanovili. Avgusta je že štela 67 članov … / S. Granda, RZ 1995 /  1848 - Posebno huda zima. / Slovenski narod, 12. 3. 1873 /


1852 - Gorenci smo bili pa le spet zaperti, namreč: z leve strani Save nismo mogli z vozmi v Krajnj in Ljubljano kot pod gorami skoz Begne in Teržič, in iz spodnje desne strani nismo mogli z vozmi v Radoljco in v dolino kakor spet skoz Teržič in pod gorami, kjer Radoljški most, kteriga je še lani o vsih svetih povodinj pobrala, se še delati ni perčel; nad Posavcem se je bila pa roženkransko nedeljo velika cesta posedla in dotični gričik se je tako razrušil in umočiril, da je bilo nekej časa komej peš čez priti. En dober teden sem so pa že toliko prerili, de se s samci in drugimi nepreteškimi vozmi že skoz pride. Ali bo cesta tu kaj stanovitna kali? / Vir: Kmetijske in rokodelske novice, 20. 11. 1852 / Ajde smo le malo dobili. Čebele so bile tako lahke, de bo komej pleme ohraniti. Otavo so nam deževja in povodnji večidel spridile. Ozimine nismo veliko sejali, nekej zavolj pomanjkanja semen, nekej za volj vedniga deževja in nekej morebiti tudi iz strahu pred prezgodno in prerokovano hudo zimo. - Kar smo pa vsejali, se lepo vrastuje. Bog z vami in z nami! / Kmetijske in rokodelske novice, 20. 11. 1852 /


1854 - Število hiš v Deželi – radovljiški ravnini (naša občina); Radovljica 100, Predtrg 43, Mošnje 38, Globoko 3, Gorica, 20, Vrbnje 15, Zgornji Otok 17, Spodnji Otok 23, Dvorska vas 31, Begunje 95, Poljče 27, Zgoša 35, Nova vas 13, Hlebce 22, Zapuže 11, Hraše 23, Lesce 26, Studenčice 18. / Sinobad, Dežela 1999 /


1858 - Posebno huda zima. / Slovenski narod, 12. 3. 1873 /


1864 – Veliko snega v ljubljanskej okolici. Še aprila je bil čez čevelj debel in tako zmrznjen, da se je lehko povsod po njem hodilo. / Slovenski narod, 12. 3. 1873

/



1867 – Avstro-Ogrska (do 1918)


1867 - Radovljici je bil 1. junija 1867 odprt poštni urad. / Vir: Klein, pos. Bojan Kranjc /


1868 - Dne 4. Decembra 1868 v avstrijski armadi odstranijo kazen tepenja. / Gorenjec, 28. 11. 1908 /  1868 - Posebno huda zima. / Slovenski narod, 12. 3. 1873 /


1870 - 14. decembra 1870 je bila odprta Rudolfova (k. Gorenjska) železnica / Kmetijske in rokodelske novice, 1870 /


1872 - V nedeljo 7. t. m. zvečer je zbog silnega dežja nastopila po radoljški planjavi tu in tam orjaška povodenj. V Lescah pri posestniku g. Legatu je potonilo blizo 40 ovac, ter v Klancu pod Lescami raztrgalo je cesto, da je bilo strah. Ravno tako je pri Radoljci po polji pridrvivša se voda raztrgala 200-250 sežnjev na dolgost in nekoliko čevljev na globoko cesto, in malo naprej tudi železnično črto na 100 do 120 čevljev dolgo, tako, da so viseli pragi in šine kot lestvica v zraku. Tudi most pod radoljškim mirodvorom je močno podkopala, in ako bi bilo le en dan še deževalo, ne vem, kaj da bi bilo ž njim. Danes v četrtek so Radoljčani dobljeno postajo zopet zgubili, - ali jo še enkrat dobe, to vedo bogovi. / Kmetijske in rokodelske novice, 17. 1. 1872 /


1873 – Dne 20. t. m. se je odprla nova brzojavna (telegrafna) postaja z omejeno podnevno službo v Radolici na Gorenjskem, ter se izročila občinstvu v porabo. / Kmetijske in rokodelske novice, 25. 6. 1873 /


1879 – V Radovljici je zapadlo več kakor 2 metra snega (tako so poročali radovljiški zgodovinarji). / Vir: Gorenjec, 13. 3. 1909 / 


1888 - Umre grof Gustav Thurn-Valsassina, zadnji radovljiški grof / Kmetovalec, 1888 /


1891 - Z Gorenjskega se nam poroča. Začetkom julija t. l. začne v Radovljici poslovati posojilnica z omejenim poroštvom. / Domoljub, 6. 5. 1891 /


1892 – Dne 11. avgusta 1892 je bila v avstrijskih deželah vpeljana enotna denarna valuta, krona, ki se je delila na 100 vinarjev in je imela zlato podlago. // MMC Teletekst RTV SLO


1895 - Potres. Cerkev na Bohinjski beli ima spredaj čedno lopo in je obokana z lahkim kamnom. Do l. 1895 ni imela nobene vezi. To leto je pa o groznem potresu 14. aprila dobila toliko razpoklin, da so so morale vzidati štiri močne vezi. / Lavtižar, 1897 /


1896 - Mestna hranilnica v Radovljici. Mestni občinski svet v Radovljici je sklenil v svoji seji dne 2. jan. t. l. ustanoviti mestno hranilnico, kakor jednaki že poslujeta v Kranju in Novem mestu. / Kmetijske in rokodelske novice, 10. 1. 1896 /


 


:::::::::::::::::::::::::


Kje iskati naprej?


Zemljiško gospostvo seveda ni bilo sklenjeno; podložne kmetije so bile zelo raztresene po vaseh v Deželi, Dobravah, po Dolini in v bohinjski enklavi. Po urbarju iz leta 1498 je bilo v radovljiškem gospostvu v 60 vaseh okoli 300 podložnikov. / F. Gestrin, Kronika /

Radovljiške urbarje hrani arhiv RS v Ljubljani. Treba je najti vsa izpisana krajevna imena (naselja) iz prvega radovljiškega urbarja iz leta 1498.


Škofjeloški (freisinški) urbarji so iz let: 1150, prve omembe krajev (po KS Podnart) pa iz urbarja 1291.


:::::::::::::::::::::::::


Radovljica; Okolica Radovljice je bila obljudena vsaj v mlajši bronasti dobi, stalna poselitev pa se je ohranila do prihoda Slovanov, ki so se naselili na pomolu v bližnji okolici …  Koroški grofje Ortenburžani so v 12. stoletju naselili koloniste na področju današnjega Predtrga … / Enciklopedija Slovenije, 1987 /


Rekel sem, da Camium je najbrže sedanji Kranj. Kar se tiče ostalih krajev, katerih imena nam je zapisal ravennski kozmograf, moram reči, da jih ne morem najti, naj jih že iščem po Karniji ali pa po Gorenjskem. Najbrže so dotični kraji večinoma stali po sedanjih gorenjskih tleh. A v teku časa, posebno med ljudskim preseljevanjem, so bili razrušeni. Ko so proti koncu šestega stoletja Slovenci posedli sedanjo gorenjsko stran, so na razvalinah zgoraj naštetih krajev in mest postavili nove naselbine ter jim navadno dali domača slovenska imena, kakor Loka, Kamnik, Radovljica, Tržič, i. t. d. Stara imena so se polagoma pozabila ali pa v ustih novih naselnikov predrugačila tako, da jih sedaj ni več mogoče spoznati. Iz vsega je jasno, da je bila gorenjska stran v rimski dobi gosto naseljena. / Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku (Franc Kos, 1902) /


:::::::::::::::::::::::::


Naselja v naši občini (prve omembe):

Begunje na Gorenjskem; prva omemba 1050 (Prelepa Gorenjska)

Brda; omemba župana 1498 (rad. urbar)

Brezje; prva omemba 1050 (Prelepa Gorenjska)

Brezovica; prva omemba 1291 (historična topografija)                                                                                                               

Češnjica pri Kropi; omemba 1291 (škofjeloški urbar)

Črnivec; vpis 1827 (franc. kataster)                                                                    

Dobravica; tretja fevdalna kolonizacija 13.-15. stol. (KS Podnart)                                                                     

Dobro Polje; prva omemba 1436 (historična topografija)                                                                                                               

Dvorska vas; prva omemba 1253 (historična topografija)                                                                                                               

Globoko; prva omemba 1291 (historična topografija)                                                                                                         

Gorica; prva omemba 1326 (wikipedia)

Hlebce; prva omemba 133o (urbar Briksenške škofije)

Hraše; prva omemba 1391 (historična topografija)                                                                                                               

Kamna Gorica; dvor 1457 (Gestrin, RZ), posredna om. – pred 1354 (Valvasor)

Kolnica; omemba naselja 1498 (rad. urbar), omemba 18 hišic 1579 (rad. urbar)

Kropa; omemba 1474 (his. top.), posredna om. – pred 1354 (Valvasor), nastane v 13. stol. (Gregorčič)

Lancovo; prva omemba 1296 (wikipedia), om. gradu Waldenburg 1228 (DAR)

Lesce; prva omemba 1004 (ES)

Lipnica pri Kropi; omemba 1486 (rad. urbar)

Ljubno; prva omemba 1358 (historična topografija)                                                                                                               

Mišače; prva omemba 1368 (M. Kos)

Mlaka; prva omemba 1399 (historična topografija)                                                                                                               

Mošnje; prva omemba 1154 (ES)

Noše; omemba hube 1436 (Gestrin, RZ)

Nova vas pri Lescah; prva omemba 1253 (historična topografija)                                                                                                                

Otoče; prva omemba 1368 (historična topografija)                                                                                                                

Ovsiše; omemba 1291 (škofjeloški urbar)

Peračica; prva omemba 1253 (historična topografija)                                                                                                               

Podnart; popis preb. 1754 (PP)

Podvin;  prva omemba 1311 (historična topografija)                                                                                                               

Poljče; prva omemba 1313 (historična topografija)                                                                                                                

Poljšica pri Podnartu; prva omemba 1286 (historična topografija)                                                                                                               

Posavec; prva omemba 1498 (rad. urbar)                                                                                                               

Praproše; prva omemba 1468 (historična topografija)                                                                                                                

Predtrg; prva omemba 1320 (historična topografija)                                                                                                               

Prezrenje; omemba mlina 1498 (rad. urbar)

Radovljica; prva omemba 1169 (S. Adam), prva omemba trga 1333 (ES)

Ravnica (prej Mošnja); prva omemba 1414 (historična topografija)                                                                                                                                           

Rovte; omemba 1291 (škofjeloški urbar)

Slatna; prva omemba 1326 (wikipedia)

Spodnja Dobrava; prva omemba Dobrava 1368 (M. Kos)

Spodnja Lipnica; popis preb. 1754 (PP)

Spodnji Otok; prva omemba Otok 1326 (wikipedia)

Srednja Dobrava; prva omemba Dobrava 1368 (M. Kos)

Srednja vas; prva omemba 1421 (historična topografija)                                                                                                               

Studenčice; prva omemba 1428 (historična topografija)                                                                                                               

Vošče; prva omemba 1498 (rad. urbar)                                                                                                                

Vrbnje; prva omemba 1416 (historična topografija)                                                                                                               

Zadnja vas; popis preb. 1754 (PP)

Zaloše; prva omemba 1316 (historična topografija)                                                                                                               

Zapuže; prva omemba 1436 (historična topografija)                                                                                                                

Zgornja Dobrava; prva omemba Dobrava 1354 (M. Kos)

Zgornja Lipnica; popis preb. 1754 (PP)

Zgornji Otok; prva omemba Otok 1326 (wikipedia)

Zgoša; prva omemba 1075-90 (historična topografija)                                                                                                               


 


::::::::::::::::::::


Naselja v prvem popisu (1754): Kamna Gorica, Kropa, Mošnje, Gorica, Brezje, Dolenja vas pri Brezjah, Noše, Dobrava, Prezrenje, Podnart, Mišače, Zgornja Dobrava, Srednja Dobrava, Spodnja Dobrava, Ovsiše, Radovljica, Predtrg, Žaga na Savi, Selce, Mošnja d. Ravnica, Pod Boštam d. Zgornja Lipnica, Lipnica d. Spodnja (in Zg.) Lipnica, Vošče, Podbrdo d. Brda, Lesce, Hlebce, Hraše, Studenčice, Poljče, Begunje, Zgoša, Zapuže, Nova vas, Drnča, Dvorska vas, Slatna, sv. Lucija d. Zadnja vas, Mlaka, Peračica, Dobro Polje,  // Paloviče, Leše (danes Tržič)

Ni omenjeno: Brezovica, Češnjica, Črnivec, Dobravica, Globoko, Lancovo, Lipnica pri Kropi, Ljubno, Otoče, Poljšica, Posavec, Praproše, Rovte, Spodnji Otok, Srednja vas, Vrbnje, Zaloše, Zgornji Otok.


Naselja v franc. katastru (1826-27): Begunje, Dvorska vas, Mlaka, Poljče, Slatna, Srednja vas, Zadnja vas, Zapuže, Zgoša, Kamna Gorica, Brezovica, Kropa, Brezje, Črnivec, Dobro polje, Noše, Peračica, Češnjica pri Kropi, Dobravica, Ovsiše, Podnart, Poljšica, Prezrenje, Rovte, Zaloše, Lipnica (pri Kropi), Mišače, Spodnja Dobrava, Srednja Dobrava, Zgornja Dobrava, Brda, Lancovo, Ravnica, Spodnja Lipnica, Vošče, Zgornja Lipnica, Hlebce, Hraše, Lesce, Studenčice, Gorica, Nova vas pri Lescah, Radovljica – Mesto, Radovljica – Predmesto, Radovljica – Predtrg, Vrbnje, Ljubno, Otoče, Posavec, Praproše, Globoko, Mošnje, Spodnji Otok, Zgornji Otok.

Op.: Prav vsa naselja so se z istim imenom ohranila do danes.


 


:::::::::::::::::::::::::


Državne tvorbe (povezane z našim ozemljem)


27. p. n. š.  - Rimski imperij (do 478)

509 - Frankovsko cesarstvo (do 843) 

623 – Samova plemenska zveza (do 658)

neznano - Karniola (do 820); samostojna slovenska kneževina

658 - Karantanija (do 828); od 745 vazalna slovenska kneževina Karantanija

828 – Frankovska grofija (962)

Nadoblast:

962 - Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti (do 1806)

973 – Kranjska; dežela (do 1918)

1804 – Avstrijsko cesarstvo (do 1867)

1867 - Avstro-Ogrska (do 1918)


:::::::::::::::::::::::::


Nepreverjene prve omembe Radovljica


… Medtem je položaj cerkve sv. Petra v Radovljici jasnejši. V kraju, zapisanem kot »Radilidorf«, se sredi 11. stoletja omenja dvor briksenške cerkve (curtiferum apud locum qui vulgo Radilidorf nominatur), ki ga je po zapisu v briksenškem tradicijskem kodeksu iz okoli 1050–1065 škof Altvin predal nekemu Orendilu v zameno za dva orala zemlje v Brezjah. Glede na označbo »dvor« bi cerkev v Radovljici potemtakem takrat morala že stati v vlogi temu dvoru pripadajoče lastniške cerkve. Vendar pa ožji radovljiški okoliš, prvotno v rokah Askvincev, rodu Heme Breško-Seliške, ni nikoli prešel v briksenške roke. V 12. stoletju so ga pridobili Ortenburžani, ki so v bližnji Lipnici sezidali grad (Waldenberg, Wallenberg; Pusti grad), s tem pa se je povečal tudi pomen Radovljice. Prenos župnijskega sedeža z Rodin v Radovljico je mogoče postaviti v čas takoj po razdelitvi ortenburških posestev med bratoma Henrikom in Friderikom leta 1263, ko je Friderik, ki so mu na Kranjskem pripadla posestva od Karavank (Chreinberch) navzdol do Sore, izvzemši grad Kamen, upravni sedež prenesel na Pusti grad. Na tej osnovi lahko cerkev sv. Petra v Radovljici interpretiramo kot lastniško cerkev nekega dvora v posesti Heminega rodu, morda že iz prve polovice 11. stoletja, ki ga je po nastopu Ortenburžanov nasledil Pusti grad.

Vir: O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem


:::::::::::::::::::::::::


Posredne omembe / Kropa in Kamna Gorica


Ko piše Verbajs o fužinah ali plavžih in delavnicah za žeblje, pravi, kako omenja Valvasor, da je imela »listine, tičoče se Kolnice, ki so zgorele v požaru 18. maja 1828 v hiši Ignacija Thomanna, tedanjega lastnika, v lasti Catharina Freyin von Lamberg (J. J. Varl piše Katarina Vallenburg), ki je one na Lipnici tudi opustila. Ta Katarina je bila posestnica Pustega gradu (Wallenburg). Gotovo so že imeli te fužine v posesti Wallenburgi, ki so v zvezi z Lahi delali, torej že pred 1354, ko je bil omenjeni grad že v lasti Hansa von Hounsberg.

Vir: Kamna Gorica na nakovalu časa


Ortenburški rudarski red, izdan 24. avgusta 1381 železarjem na Planini nad Jesenicami. V tisto dobo postavljajo tehnični zgodovinarji obratovanje Slovenske peči v Dnu nad Kropo.

Vir: Janez Šmitek (Pusti grad, RZ 1982)


:::::::::::::::::::::::::


200 rodovnikov kroparskih družin


Ing. Šmitek je povedal, da se je svojim raziskavam posvetil takrat, ko se je upokojil. Vselej ga je privlačila lokalna zgodovina, to je zgodovina Krope z okolico. S tem pa zlasti zgodovina, ki je povezana z železarstvom in spremljujočimi dejavnostmi. Svoje raziskave je objavljal največ v kroparskem zadružnem glasilu Zadrugar, pa tudi drugod. Ob raziskavah kroparske industrije in obrti pa so ga stalno spremljale tudi številne kroparske družine in njihova povezanost z raziskovanimi področji. Z župnikovo pomočjo in s pomočjo arhivskih dokumentov, zlasti matičnih knjig, je začel sestavljati rodovnike za cele družinske sklope. Tako so se mu nabrali rodovniki za okrog 200 kroparskih družin, vsi stipkani in urejeni po abecedi.

Vir: rodoslovje.si


:::::::::::::::::::::::::


Primerjava: enciklopedija Slovenije / wikipedija

Begunje na Gorenjskem; nobenega zgodovinskega datuma (ES),

Brda; ni omembe (ES)

Brezje; prva omemba 1350 (ES)

Brezovica; ni omembe (ES)

Češnjica pri Kropi; ni omembe (ES)

Črnivec; ni omembe (ES)

Dobravica; ni omembe (ES)

Dobro Polje; ni omembe (ES)

Dvorska vas; ni omembe (ES)

Globoko; ni omembe (ES)

Gorica; ni omembe (ES), prva omemba 1326 (wikipedia)

Hlebce; ni omembe (ES), prva omemba 1338 (wikipedia)

Hraše; ni omembe (ES)

Kamna Gorica; nobenega zgodovinskega datuma (ES), prva omemba 1498 (wikipedia)

Kropa; nobenega zgodovinskega datuma (ES)

Kolnica; ni omembe (ES)

Lancovo; nobenega zgodovinskega datuma (ES), prva omemba 1296 (wikipedia)

Lesce; posredna omemba 1004 (ES)

Lipnica pri Kropi; ni omembe (ES)

Ljubno; nobenega zgodovinskega datuma (ES), prva omemba 1538 (wikipedia)

Mišače; ni omembe (ES)

Mlaka; ni omembe (ES)

Mošnje; prva omemba 1154 (ES), prva omemba 1154 (wikipedia)

Noše; ni omembe (ES)

Nova vas pri Lescah; ni omembe (ES)

Otoče; ni omembe (ES)

Ovsiše; ni omembe (ES), prva omemba 1568 (wikipedia)

Peračica; ni omembe (ES)

Podnart; ni omembe (ES)

Poljče; ni omembe (ES)

Poljšica pri Podnartu; ni omembe (ES)

Posavec; ni omembe (ES)

Praproše; ni omembe (ES)

Prezrenje; ni omembe (ES)

Radovljica; trg 1333 (ES)

Ravnica (prej Mošnja); ni omembe (ES)

Rovte; ni omembe (ES)

Slatna; ni omembe (ES), prva omemba 1326 (wikipedia)

Spodnja Dobrava; ni omembe (ES), prva omemba Dobrava 1368 (wikipedia)

Spodnja Lipnica; ni omembe (ES)

Spodnji Otok; nobenega zgodovinskega datuma (ES), prva omemba Otok 1326 (wikipedia)

Srednja Dobrava; nobenega zgodovinskega datuma (ES), prva omemba Dobrava 1368 (wikipedia)

Srednja vas; ni omembe (ES)

Studenčice; ni omembe (ES)

Vošče; ni omembe (ES)

Vrbnje; ni omembe (ES)

Zadnja vas; ni omembe (ES)

Zaloše; ni omembe (ES)

Zapuže; ni omembe (ES)

Zgornja Dobrava; ni omembe (ES)

Zgornja Lipnica; ni omembe (ES)

Zgornji Otok; ni omembe (ES) ni omembe (ES), prva omemba Otok 1326 (wikipedia)

Zgoša; ni omembe (ES)


:::::::::::::::::::::::::


 

Sestavil: Goran Lavrenčak – DAR

Prvič objavljeno: 30. 6. 2017

 

glavrencak@gmail.com